DIHOVNA MODROST

To so bogovi naših prednikov

Svetovid, ki gleda na vse štiri smeri neba, je bil povezan z vedeževanjem. Perun, vrhovno božanstvo, je zaščitnik vojakov, bog pravice.
Fotografija: Naši predniki so častili naravo in njene elemente. FOTO: David Baileys/Getty Images
Odpri galerijo
Naši predniki so častili naravo in njene elemente. FOTO: David Baileys/Getty Images

Znano je, da so na mestih staroverskih svetišč gradili cerkve. Sv. Vid je tako v mnogih pogledih zamenjal staro slovansko božanstvo po imenu Svetovid, ki ima mnogo vzporednic z avtohtonim slovenskih Belinom. Oba bogova sta povezana z vodo, zeliščarstvom, vedeževanjem in zdravjem, njuna barva je bela. Cerkve in kapele sv. Vida ležijo na ali ob vodnih izvirih, voda iz njih pa zdravi predvsem oči.

Starega slovenskega boga Belina, boga svetlobe, so nekoč častili po vsej Sloveniji, ostanke njegovih svetišč lahko najdemo v Posočju. Obredja v čast Belinu so vključevala belega konja. Verjeli so, da Belin s svojim ključem ozdravi slepoto, ta se ne nanaša nujno le na fizično slepoto, ampak na spoznanje, videnje resnice, očiščenje.

Svetovid je bog, ki ga poznajo vse slovanske dežele. Predstavljali so ga kot štiriglavega moža, ki gleda na vse štiri strani neba. Povezan je bil z vedeževanjem, ki je vključevalo pivski rog, letino so npr. napovedovali glede na gladino medice. Dan sv. Vida je 15. junij, po starem julijanskem koledarju je bil njegov god na kresni dan.

Na ta dan so v starih časih ljudje opravljali različne obrede, prosili za zdravje ... Na poletni solsticij so staroverci opravljali obredja v čast združitve boga in boginje, zato ritual vključuje tako ogenj kot vodo (slednja je element matere Zemlje), obvezno je tudi tradicionalno skakanje čez ogenj, lahko tudi obredno kopanje. Ta šega prinaša rodovitnost in združuje zaljubljence, utrjuje medsebojne vezi.

Kresno noč zaznamujejo posebne magične energije. FOTO: Bildfokus/Getty Images
Kresno noč zaznamujejo posebne magične energije. FOTO: Bildfokus/Getty Images

Kresna noč je magična noč. Veliko otrok se je spočelo na ta praznik, kar je povsem razumljivo, saj je imel dojenček nekoč več možnosti preživetja, če se je rodil na pomlad kot v mrzli čas.

Kresnik je živel v stekleni palači, se boril z zmajem in rešil svojo Vesino. Je zlatolasi sin nebeškega vladarja, mati ga je nosila pod srcem devet let. Ima tudi nekatere podobnosti z bogom Gromovnikom, saj tudi on na svoje sovražnike meče strele.

Mesec za Kresnikom praznuje bog Perun, staroslovanski bog Gromovnik. Je vrhovni bog, ki se s svojo kočijo pelje po nebu, bori se s podzemnim božanstvom – in takrat grmi. Perun je zaščitnik vojakov, bog pravice, in nepravičneže, ki so razdrli prisege in obljube, kaznuje s svojo sekiro, ki je tudi sinonim za strelo. Vojaki so se pred bitko zaklinjali k njemu. Njegova rastlina je poleg perunike netresk ali perunovo perje. Po strehah hiš so ga posadili, da je poslopja varoval pred strelo.

Perun kot vrhovno božanstvo skupaj s podzemnim božanstvom in boginjo zemlje tvori sveto trojico ali t. i. Triglav. Lahko se pojavlja kot tri različna božanstva ali kot eno s tremi glavami. Gre za trojnost vladanja vsem trem svetovom (nebesom, zemlji in podzemlju) ter ohranjanje ravnotežja vesolja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije