S hipnozo lahko izginejo bolečine in težave
Hipnoza ni oblika spanja ali stanje nezavesti, kot so mnogi zmotno prepričani. »Lahko si jo predstavljamo kot stanje prijetne zamaknjenosti, v katerem smo globoko telesno sproščeni, naše misli pa so ozko osredotočene samo na točno določene dražljaje ali miselne predstave. V hipnozi tako še vedno zaznavamo dogajanje v našem okolju, a to za nas postane povsem nepomembno,« je uvodoma pojasnila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar, sicer hči uveljavitelja in pionirja medicinske hipnoze pri nas, prof. dr. Marjana Pajntarja, ki se je poslovil ravno pred nekaj tedni in za seboj pustil širok in neprecenljiv opus znanja. Kot porodničar je namreč že leta 1962 izvedel prvi porod s pomočjo hipnoze, deset let pozneje je vsaka peta porodnica v Kranju, kjer je deloval, rodila s pomočjo te tehnike.
Medicinska hipnoza je lahko učinkovita metoda za lajšanje akutne in kronične bolečine, zdravljenje anksioznih motenj, depresije in različnih psihosomatskih motenj, kot so na primer funkcionalne gastrointestinalne motnje.
Hipnoz poznamo več vrst: tisto na odru za zabavo občinstva izvajajo samouki in čarodeji, medicinska hipnoza pa se uporablja v zdravstvene namene, torej za lajšanje in odpravo psihičnih in psihofizičnih težav. Izvajajo jo za to strokovno usposobljeni terapevti, običajno zdravniki ali psihologi, ki so opravili dodatno izobraževanje. »Medicinska hipnoza je kompleksna psihološka metoda, ki se pod vodstvom izkušenega strokovno usposobljenega terapevta ob ciljnem podajanju sugestij glede na vrsto klientovih težav izkaže za zelo učinkovito,« je povedala sogovornica iz Društva za medicinsko hipnozo Slovenije.
Lajša akutne in kronične bolečine
Kako torej dosežemo to stanje zavesti? Gre za poseben postopek (indukcijo), ki ga vodi hipnotizer in nato hipnotizirani osebi podaja različne predloge oziroma sugestije, s katerimi poskuša izzvati spremembe v njenem zaznavanju, čustvovanju, mišljenju in vedenju, je pojasnila psihologinja in poudarila, da je medicinska hipnoza uspešna in uporabna na različnih zdravstvenih področjih.
»Znanstvene raziskave kažejo, da je medicinska hipnoza učinkovita metoda za lajšanje akutne in kronične bolečine, zdravljenje anksioznih motenj, depresije in različnih psihosomatskih motenj, kot so na primer funkcionalne gastrointestinalne motnje. Med drugim jo lahko uporabimo v procesu priprave na porod ali operacijo, za blaženje stranskih učinkov zdravljenja onkoloških bolnikov in kot podporno terapijo pri spreminjanju nezdravih navad. Raziskave prav tako kažejo, da vključevanje hipnoze v druge oblike terapij, kot je na primer kognitivno-vedenjska terapija, pomembno izboljša učinkovitost terapije in trajnost njenih učinkov,« je povedala Boni Pajntar, poudarila pa, da sicer pri nas izvajanje hipnoze ni ustrezno zakonsko regulirano, po mnenju društva pa bi dovoljenje zanjo smeli imeti le posamezniki z ustrezno primarno izobrazbo na področjih medicine in psihologije.
Učinkovita, a ne priznana
Prav tako, kljub številnim dobrodošlim učinkom, ki so jih pritrdile tudi študije, medicinska hipnoza v Sloveniji (v nasprotju z mnogimi razvitimi državami) ni priznana kot uradna metoda zdravljenja. Četudi, denimo v porodnišnicah, še zdaleč ni novost, je v današnjem času pravzaprav le redko na voljo v zdravstvenih ustanovah, velja za »alternativo«. Zakaj je tako? Kot ugotavlja sogovornica, so danes razmere v slovenskem zdravstvu povsem drugačne kot v času, ko je hipnozo pri porodnicah začel izvajati njen oče. »Mnogi zdravniki so izjemno obremenjeni in si preprosto ne morejo privoščiti, da bi si za posameznega pacienta vzeli toliko časa.«
Operacija pod hipnozo
Smo pa o posebnem podvigu z medicinsko hipnozo lahko brali leta 2016, ko je priznani kirurg dr. Uroš Ahčan pacienta, zdravniškega kolega dr. Mateja Serdinška, ki je tudi sam terapevt medicinske hipnoze, namesto v anesteziji operiral v hipnozi. Hipnoanestezijo je tedaj izvedel terapevt Mitja Perat, direktor Inštitut za razvoj človeških virov. A to je bil bolj ali manj osamljen primer. Medicinsko hipnozo v UKC Ljubljana pod vodstvom doc. dr. Jasmine Markovič Božič že vrsto let uporabljajo kot podporno terapijo pri budnih možganskih operacijah, sicer pa operativni posegi v hipnozi trenutno lahko potekajo le v okviru znanstvenoraziskovalnega dela. »Tovrstni posegi zahtevajo več časa in kar nekaj dodatnih priprav. Bi pa v prihodnosti zagotovo veljalo razmisliti, ali manjše število pooperativnih zapletov in hitrejše okrevanje, na kar v primeru uporabe medicinske hipnoze kažejo številne raziskave, res ne odtehtata kakšne dodatne ure pri pripravi na operativni poseg,« je še poudarila strokovnjakinja, ki tudi opaža, da se današnje generacije zdravnikov vedno bolj zavedajo, da telo in um nista ločeni entiteti, in so za medicinsko hipnozo bolj odprte.
Dobrodošla, ne pa čudežna metoda
Kot pravijo v društvu za medicinsko hipnozo Slovenije, je ena pomembnih prednosti obravnave z medicinsko hipnozo hitro doseganje opaznih sprememb. »Ljudje se za terapijo običajno odločijo, ko se njihove težave več let kopičijo in postanejo zares nevzdržne, potem pa so nekoliko neučakani in hitro obupajo, če se spremembe ne zgodijo čez noč. S pomočjo hipnotskih sugestij lahko hitro dosežemo nekatere (začasne) spremembe, ki pa nato motivacijsko delujejo na paciente, da začnejo aktivno spreminjati svoje življenje,« so zapisali.
A po drugi strani to včasih vodi do zmotnih pričakovanj, da je hipnoza čudežna metoda, ki bo ob enem obisku nenadoma odpravila vse tegobe. »Tako seveda ne gre. Brez korenitih sprememb v načinu življenja in razmišljanja bodo tudi učinki hipnoze le začasni,« še menijo v društvu, kjer poudarjajo, da je to povsem varna metoda brez nepredvidenih stranskih učinkov, ki pa naj jo izvaja le strokovno usposobljen terapevt z ustrezno primarno izobrazbo. Opozoriti velja tudi, da ni primerna za osebe z epilepsijo in psihotičnimi motnjami.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
